Objavimo kmalu.
Avtor: miriam.inst
Po več kot 75-ih letih hočemo, da se ponovno vzpostavi čezmejni več-funkcionalni most čez reko Muro.
Predstavitev izrednega profesorja z zagrebške Fakultete za promet in prometne ved, predstojnika katedre za upravljanje železniškega prometa.
Profesor Abramović je predstavil koncept začaranega kroga v regionalnem železniškem prometu in študijo primera re-aktivacije regionalne železniške povezave iz Češke republike.
Kratka intervencija namestnika generalnega direktorja direktorata Evropske komisije za transport in mobilnost – Heralda Ruijtersa.
Herald Ruijters je na spletnem dogodku, ki je obeležil 130 let Radgonske proge in s pričetek kampanje za Murski most s podpisom Deklaracije za ta most, predstavil povezavo celovitega in jedrnega omrežja ter mobilnost, ki presega TEN-T [Trans-European Transport Network].
Zmanjšanje medregionalnih ekonomskih in socialnih razlik v luči nastalih podnebnih sprememb s ponovno vzpostavitvijo čezmejnih železniških manjkajočih členov in povezav predstavlja eno največjih priložnosti za povečano mobilnost, gospodarski in trajnostni razvoj v obmejnih regijah Evropske unije.
»Kot radgonsko podjetje v Arcontu podpiramo ponovno zgraditev Murskega mostu, ker v tem vidimo odpiranje novih priložnosti za domače okolje, predvsem na področju turizma in povezovanja prebivalcev držav na obeh straneh reke Mure.« –Miran Fujs, Arcont, predsednik uprave
»Pobuda Mobilitatis Omni je dobra priložnost, da ta del Slovenije povežemo s sosedi v Republiki Avstriji in drugimi deli Evropske unije. Zato Cleangrad podpira to pobudo.« –Jernej Zupančič, Clengrad, direktor
V omrežju MuraDravaProge za katerega se zavzemamo v MiRi, je trenutno 364 kilometrov železniških prog. Z izjemo koridorskih železniških povezav Slovenije z Avstrijo (mejni prehod Špilje) in Slovenije z Madžarsko (mejni prehod Hodoš) – na drugih obstoječih med-regionalnih progah ni čezmejnih povezav.
MiRi se zavzema za tri časovno enakovredne razvojne module: za ponovno vzpostavitev, tokrat več-funkcijskega mostu čez reko Muro na meji med Slovenijo in Avstrijo; za daljinske kolesarske poti ob obstoječih čezmejnih regionalnih progah v štirih državah, v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter v Sloveniji s hkratnim zavarovanjem prehodov čez te regionalne proge; in nenazadnje za obnovo in nadgradnjo obstoječih ter nekoč (po 2. svet. vojni) demontiranih železniških prog v regijah Mura in Drava v omenjenih štirih državah – vključno z vzpostavitvijo manjkajoče proge med Lendavo in Beltinci.
V omrežju MuraDravaProge smo imeli že 1924. leta 375 kilometrov prog, ki so povezovale današnje štiri države, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo. Danes nam dva manjkajoča člena, v ocenjeni dolžini enajst kilometrov, onemogočata ponovno, med-regionalno povezavo teh držav.
Odprava dveh manjkajočih členov: Murskega mostu in proge —Lendava—Rédics— bi neposredno povezala številna mesta v Mura in Drava regijah.
Po II. svetovni vojni je bil na delu proge —Čakovec—Lendava—Rédics—Zalaegerszeg— [1890] demontiran odsek te proge med —Lendava—Rédics—. Ta manjkajoči člen, v skupni ocenjeni dolžini sedem kilometrov, onemogoča povezavo med tremi državami, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.
Murski železniški jekleni most čez reko Muro je bil miniran pred 75 leti: 12. aprila 1945. Ta železniški most je bil zgrajen ob odprtju proge —Spielfeld-Straß—Bad Radkersburg—Gornja Radgona—Ljutomer— 1890. leta.
Proga —Ormož—Ljutomer—Murska Sobota— je bila zgrajena leta 1924 za časa Kraljevine Jugoslavije. Ta proga se je povezala z dvema takrat že obstoječima progama: —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— [1860]; in —Spielfeld-Straß—Bad Radkersburg—Gornja Radgona—Ljutomer— [1890].
Ogrski del Avstro-Ogrske monarhije je leta 1907 zgradil progo do Murske Sobote, do formalne meje takratnega ogrskega dela monarhije. Hkrati je bila takrat zgrajena tudi železniška postaja Murska Sobota. Pomembno vlogo je tedaj nosila tudi tovorna postaja Puconci, kjer so dnevno nalagali na vagone kmetijske pridelke, opekarniške izdelke in kremenčev pesek.
