Progo iz Čakovca do Zalaegerszegva je gradila münchenska družba »Westungarische Localbahn Actien-Gesellschaft«, ki je začela z deli 29. septembra 1889. Proga je bila uradno odprta tri dni za Radgonsko progo, 19.10. 1890.
Avtor: miriam.inst
Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih. Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, do proge —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— [1860], ne z Mursko Soboto, kjer je bila kasneje na ogrskem delu monarhije zgrajena proga —Hodoš—Murska Sobota [1907].
Prva proga ob rekah Mure in Drave je bila zgrajena 1860. leta. Ta proga —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— je povezala Budimpešto prek Pragerskega z nam vsem znano Južno progo, ki je povezovala Dunaj in Trst. In tako ustoličila Pragersko kot pomembno prometno vozlišče za naslednja desetletja in stoletja. Progo so uradno odprli 24. marca 1860, še pred tem pa na današnji dan žena, 8. marca, izvedli uradni preizkus. Proga je že naslednje leto, 1. aprila 1861 omogočila uradni začetek železniških povezav med Budimpešto in Pragerskim.
MiRi je pobuda, ki se zavzema za:
- ponovno vzpostavitev 3 manjkajočih členov omrežja Mura in Drava proge;
- vzpostavitev daljinskih kolesarskih poti ob teh progah; in
- obnovo in nadgradnjo obstoječih čezmejnih Mura in Drava prog.
Marko Savić je MiRi pobudnik in ključni stik za razvoj pobude, ki se zavzema za Murski [več-funkcionalni] most, čezmejne daljinske kolesarske poti in zagon mreže Mura in Drava prog v regijah ob rekah Mure in Drave v štirih državah.
Murski most simbolično predstavlja pobudo MiRi, ki je hkrati simbol mobilnosti za vse, varnosti, kulturne dediščine, športa, turizma, trajnostnega razvoja, integracije in nenazadnje simbol ljubezni.
Po priporočilu vodje sektorja za železnice in žičnice na Ministrstvu za infrastrukturo smo v MiRi pripravili tudi predlog Pisma o nameri za ponovno vzpostavitev in izgradnjo Murskega mostu na meji med obema državama, Slovenijo in Avstrijo.
Predlagamo, da pristojni minister in pristojna ministrica iz Republike Slovenije in Republike Avstrije podpišeta Pismo o nameri v okviru obeležitve 130-obletnico vzpostavitve proge Špilje – Ljutomer in tega mostu, leta 1890.
Murski institut za razvoj infrastrukture (MiRi, Murska Sobota) so 2. avgusta 2018 ustanovile gospodarske družbe Arcont in Pomurski sejem iz Gornje Radgone ter Teleing gradnje iz Razkrižja.
Po ustanovitvi MiRi, Murska Sobota, so v letu 2019 kot članice MiRi pristopile tako nekatere organizacije iz Republike Slovenije kot tudi iz Republike Avstrije.
MiRi se zavzema za tri ključne – časovne enakovredne – razvojne module.
Eden je:
Za izgradnjo tega mostu v Sloveniji obstaja zakonodajna podlaga v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 75/2016 z dne 30. 11. 2016. Ta povezava je eksplicitno navedena v Prilogi 7 – Dinamika za železniški promet, pod ukrep št. R.23.17: nove regionalne proge.
Druga dva modula za katera se hkrati zavzemamo sta:
- daljinske kolesarske steze ob obstoječih regionalnih progah in ureditev ter zavarovanje prehodov na čezmejnih povezavah; SLO-AUT-CRO-HUN; in
- obnova, nadgradnja obstoječih in izgradnja novih prog multilateralno v štirih državah, SLO-AUT-CRO-HUN in obnova demontirane in izgradnja nove proge bilateralno, SLO-HUN.
Vabimo k pristopu v Murski institut za razvoj infrastrukture nove člane, tako podjetja kot občine kot tudi druge organizacije.
