Ogrski del Avstro-Ogrske monarhije je leta 1907 zgradil progo do Murske Sobote, do formalne meje takratnega ogrskega dela monarhije. Hkrati je bila takrat zgrajena tudi železniška postaja Murska Sobota. Pomembno vlogo je tedaj nosila tudi tovorna postaja Puconci, kjer so dnevno nalagali na vagone kmetijske pridelke, opekarniške izdelke in kremenčev pesek.

Prva proga ob rekah Mure in Drave je bila zgrajena 1860. leta. Ta proga —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— je povezala Budimpešto prek Pragerskega z nam vsem znano Južno progo, ki je povezovala Dunaj in Trst. In tako ustoličila Pragersko kot pomembno prometno vozlišče za naslednja desetletja in stoletja. Progo so uradno odprli 24. marca 1860, še pred tem pa na današnji dan žena, 8. marca, izvedli uradni preizkus. Proga je že naslednje leto, 1. aprila 1861 omogočila uradni začetek železniških povezav med Budimpešto in Pragerskim.

Murski železniški most je bil zgrajen kot del Radgonske železniške proge med Špiljem in Ljutomerom že davnega 1890 leta.

Tipičen jekleni most je bil v uporabi vse do konca 2. svetovne vojne, ko ga je nemška vojska ob svojem umiku – minirala. Murski most torej ni več v uporabi že več kot 75 let.

V Murskem institutu za razvoj infrastrukture se zavzemamo za ponovno vzpostavitev in izgradnjo tega mostu, ki ima močen pomen ne le na trajnostno mobilnost za vse temveč tudi izjemno simboliko povezovanja regij ob rekah Mura in Drava.