Kratka intervencija namestnika generalnega direktorja direktorata Evropske komisije za transport in mobilnost – Heralda Ruijtersa.

Herald Ruijters je na spletnem dogodku, ki je obeležil 130 let Radgonske proge in s pričetek kampanje za Murski most s podpisom Deklaracije za ta most, predstavil povezavo celovitega in jedrnega omrežja ter mobilnost, ki presega TEN-T [Trans-European Transport Network].

V omrežju MuraDravaProge za katerega se zavzemamo v MiRi, je trenutno 364 kilometrov železniških prog. Z izjemo koridorskih železniških povezav Slovenije z Avstrijo (mejni prehod Špilje) in Slovenije z Madžarsko (mejni prehod Hodoš) – na drugih obstoječih med-regionalnih progah ni čezmejnih povezav.

MiRi se zavzema za tri časovno enakovredne razvojne module: za ponovno vzpostavitev, tokrat več-funkcijskega mostu čez reko Muro na meji med Slovenijo in Avstrijo; za daljinske kolesarske poti ob obstoječih čezmejnih regionalnih progah v štirih državah, v Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter v Sloveniji s hkratnim zavarovanjem prehodov čez te regionalne proge; in nenazadnje za obnovo in nadgradnjo obstoječih ter nekoč (po 2. svet. vojni) demontiranih železniških prog v regijah Mura in Drava v omenjenih štirih državah – vključno z vzpostavitvijo manjkajoče proge med Lendavo in Beltinci.

Radgonsko progo (nem. Radkersburger Bahn) —Špilje (nem.: Spielfeld Straß)—Radgona—Ljutomer, je zgradila »Družba Južne železnice«, v dveh delih. Prvi del med Špiljami in Radgono je bil odprt 1885. leta, drugi do Ljutomera potem 1890 leta. Ljutomer je bil sprva končna postaja te proge in brez povezave z drugimi progami vse do leta 1924, saj za časa Avstro-Ogrske monarhije ni bil železniško povezan ne z Ormožem, do proge —Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Nagykanizsa— [1860], ne z Mursko Soboto, kjer je bila kasneje na ogrskem delu monarhije zgrajena proga —Hodoš—Murska Sobota [1907].

Zlata doba gradnje železnic v regijah rek Mura in Drava je potekala med 1857 in 1924, večinoma v času Avstro-Ogrske monarhije.

Konec 19. stoletja sta oba dela monarhije skorajda tekmovala kdo bo prej in zgradil več prog v regijah Mura in Drava. Oba dela monarhije sta očitno imela ključni interes povezati lastno središče, Dunaj in Budimpešto, z drugimi deli monarhije. Večino prog v teh regijah je sicer zgradila zasebna »Družba Južne železnice«, a to ni bila edina družba, ki je gradila proge na teh področjih.

V zapisu predstavljamo pet prog, ki so omogočale, da so bile regije rek Mura in Drava že daljnega 1924. leta bolje povezane kot dandanes. Zato predstavimo manjkajoče člene železniških povezav v teh regijah in predlagamo evropski čezmejni projekt štirih držav —Mura—Drava—Rails—.